vajanadan.si » Baza znanja HRM odprto » Razumevanje poklicnih bolezni in bolezni povezanih z delom

Poklicne bolezni

Avtor: Davor Denkovski, dr. med., spec. MDPŠ

Poklicne bolezni so posledica delovanja škodljivih dejavnikov v delovnem okolju oz. med opravljanjem dela.

Za razliko od poklicnih bolezni, so bolezni povezane z delom tista stanja, pri katerih delo vpliva na poslabšanje obstoječe bolezni ali stanja, ni pa edini ali prvi vzrok zanje.

Poklicne bolezni se razvijajo različno dolgo, hitrost razvoja pa je odvisna od intenzitete, pogostosti in trajanja izpostavljenosti, od dovzetnosti posameznika ter obstoječih preventivnih ukrepov v delovni organizaciji.

poklicne bolezni – Pregled stanja

Med poklicnimi boleznimi prevladujejo poklicne bolezni kostno-mišičnega sistema, poklicne bolezni kože, poklicne bolezni dihal, poklicna okvara sluha, bolezni zaradi izpostavljenosti škodljivim kemikalijam pri delu, poklicni rak in druge bolezni.

V Evropski uniji je najpogostejša poklicna bolezen sindrom karpalnega kanala (zapestnega prehoda). Več o razvoju in preventivi sindroma karpalnega kanala pri zaposlenih v e-modulu.

V Sloveniji se ob ureditvi področja verifikacije poklicnih bolezni pričakuje med 150-200 novih priznanih poklicnih bolezni letno. Pogostejše poklicne bolezni so naštete v Pravilniku o poklicnih boleznih.

najpogostejše poklicne bolezni in vzroki za nastanek

Poklicne bolezni prizadenejo različne organske sisteme, odvisno od škodljivega dejavnika. Nekateri pogostejši primeri poklicnih bolezni:

  • okvare sluha zaradi hrupa (proizvodnja, delavnice, gradbeništvo in povezane dejavnosti…)
  • epikondilitisi (teniški in golferski komolec) zaradi prevelikega obremenjevanja kit in narastišč mišic rok (poklici, kjer pri delu nastopajo dolgotrajne, ponavljajoče se ali intenzivne obremenitve mišic podlahti)
  • poklicne kožne bolezni zaradi izpostavljenosti škodljivim dejavnikom,
  • bolezni dihal zaradi vdihovanja prahu (kremenčev in drugi),
  • poklicna astma zaradi izpostavljenosti alergenom in dražljivcem dihal,
  • vibracijska bolezen rok zaradi dela z vibracijskimi orodji,
  • okvara jeter zaradi izpostavljenosti virusu hepatitisa pri delu,
  • rak dihal zaradi vdihovanja lesnega prahu idr.
Temeljna obramba pred razvojem poklicnih bolezni v podjetju je identifikacija tveganj za zdravje v oceni tveganja in izvajanje ukrepov za obvladovanje odkritih tveganj.

organizacijski in tehnični Vzroki na nastanek poklicnih bolezni

K razvoju in poslabšanju poklicnih bolezni pripomorejo tudi sistemski vzroki, kot so:

  • neustrezna izjava o varnosti z oceno tveganja, kjer ni opredeljenih tveganj in ukrepov za njihovo obvladovanje,
  • škodljivi in neustrezno načrtovani in izvajani tehnološki procesi,
  • neustrezno ravnanje z nevarnimi snovmi,
  • neupoštevanje priporočil varnega in zdravega dela s strani zaposlenih,
  • opuščanje uporabe osebnih varovalnih sredstev ali uporaba neustreznih varovalnih sredstev,
  • neupoštevanje priporočil medicine dela,
  • pomanjkljivo znanje delavcev in neustrezno izobraževanje zaposlenih s področja tveganj za zdravje na delovnem mestu in drugo.

Odkrivanje in potrjevanje (verifikacija) poklicnih bolezni v Sloveniji

Za dokazovanje poklicne bolezni morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. Vzročna zveza med izpostavljenostjo poklicnemu dejavniku tveganja na delovnem mestu in posledico tega delovanja pri delavcu, npr. delo v prekomernem hrupu -> izguba sluha.
  2. Najnižja intenziteta izpostavljenosti, ki že lahko povzroči poklicno bolezen, npr. delavec je bil pri delu izpostavljen hrupu nad 85 decibelov.
  3. Indukcijska doba je najkrajši čas od začetka izpostavljenosti vzročnemu dejavniku do začetka poklicne bolezni, npr. izpostavljenost omenjenemu hrupu nad 5 let
  4. Latentna doba za nastanek poklicne bolezni: čas od trenutka zadnje izpostavljenosti vzročnemu dejavniku do začetka poklicne bolezni, npr. delavec je prenehal delati v hrupu pred 15 leti, naglušnost se pojavila letos – ni povezave.
Mehanizacija dela
Pogoji in postopki priznavanja posameznih poklicnih bolezni v Sloveniji so dosegljivi na tej povezavi.

poklicna bolezen in vloga delodajalca

Delavcu v primeru bolniške odsotnosti zaradi poklicne bolezni pripada 100% nadomestilo plače, ZZZS pa lahko proti delodajalcu sproži preiskavo za regresni zahtevek za povračilo stroškov, kjer se ugotavlja ali je imel delodajalec ustrezno urejeno področje varnosti in zdravja pri delu, vključno z opravljenimi ustreznimi zdravniškimi pregledi in upoštevanjem podanih zdravniških spričeval in priporočil.

Zaradi tveganj za razvoj poklicnih bolezni podjetja v Sloveniji za svoje zaposlene pri ZZZS vplačujejo zavarovanje za primer poklicne bolezni, v vrednosti 0,53 odstotka bruto plače ali v povprečju 6.5 eur mesečno na zaposlenega (podatki junij 2022).

preprečevanje poklicnih bolezni in obvladovanje tveganj

Preprečevanje ter pravočasno odkrivanje znakov razvoja poklicnih bolezni je bistvenega pomena za zdravje zaposlenih. Med pomembni preventivni ukrepi so:

  • izdelana ustrezna izjava o varnosti z oceno tveganja,
  • tehnološko in tehnično zmanjševanje tveganj in obremenitev,
  • ergonomska ureditev delovnih mest,
  • dobra organizacija dela in procesov,
  • ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih,
  • dosledna uporaba ustrezne osebne varovalne opreme,
  • ustrezni zdravstveni pregledi zaposlenih,
  • upoštevanje priporočil medicine dela in varstva pri delu.
S pravočasnim odkrivanjem in ukrepanjem lahko povsem preprečimo pojav poklicnih bolezni pri ostalih sodelavcih poklicno obolelega, ki so prav tako izpostavljeni istemu škodljivemu dejavniku na istem ali podobnem delovnem mestu.

bolezni povezane z delom / v zvezi z delom

Bolezni povezane z delom so bolezni, pri kateri ima delovno okolje in delovni proces vlogo poslabšanja neke bolezni ali stanja, ni pa vzrok zanjo. Med bolezni povezane z delom uvrščamo nekatera:

  • kostno-mišična obolenja,
  • duševne bolezni,
  • endokrine in metabolne bolezni
  • bolezni srca in ožilja,
  • kožne bolezni in druga stanja.
Na povišanje telesne teže, krvnega tlaka in maščob v krvi v nekaterih primerih negativno vplivajo delovne razmere: trajno povišana stopnja stresa, slabi odnosi na delu, neurejena prehrana in pomanjkanje gibanja.

Vzroki za nastanek bolezni povezanih z delom

Za nastanek bolezni v zvezi z delom so poleg vzročnega škodljivega dejavnika in delovnih razmer pomembni tudi dejavniki izven dela ter značilnosti posameznika.

Kljub temu, da so vzroki nastanka teh bolezni običajno kompleksni, je za določene vrste izpostavljenosti na delovnem mestu znano, da prispevajo k razvoju in/ali napredovanju teh bolezni. To vključuje:

  • nevarne snovi (kemijski in biološki dejavniki, vključno z rakotvornimi snovmi),
  • sevanje (vključno z ionizirajočim sevanjem in ultravijoličnim sevanjem sonca),
  • fizikalne dejavnike (vključno z vibracijami, hrupom, ročnim dvigovanjem in delom v sedečem položaju),
  • dejavnike tveganja, ki so povezani z organizacijo dela in psihosocialne dejavnike tveganja (izmensko delo, nočno delo, prekomeren stres) in drugo.

poklicne bolezni – Uporabne povezave