Duševno zdravje zaposlenih

Avtor: Davor Denkovski, dr. med., spec. MDPŠ

V zadnjih letih v slovenskih podjetjih opažamo porast duševnih motenj med zaposlenimi. Duševne in vedenjske motnje predstavljajo tretji najpogostejši razlog za bolniško odsotnost med zaposlenimi v Sloveniji.

Stres -> tesnoba -> depresija

Dolgotrajna izpostavljenost stresu je znan dejavnik tveganja za pojav ali poslabšanje bolezni srca in ožilja, od visokega krvnega tlaka in motenj srčnega ritma, do srčnega infarkta in možganske kapi.

Depresija sodi med najbolj pogoste duševne motnje, ki prizadenejo zaposlene. O njej govorimo:

• ko je posameznikovo razpoloženje več kot dva tedna vsak dan zelo negativno;
• če se v tem času opazno zmanjšata njegovo zadovoljstvo in zanimanje za skoraj vse dejavnosti, ki so ga sicer zadovoljevale;
• če je prisotna povečana utrudljivost in pomanjkanje energije.

simptomi in znaki pri zaposlenih

Nekateri simptomi, ki jih lahko opazimo pri zaposlenemu so ravnodušnost, zamujanje rokov, prelaganje obveznosti, razdražljivost, pojavljanje napak pri delu, raztresenost, odsotnost, umikanje, odlašanje z delom, neodločnost in nemotiviranost. Spremeni se lahko tudi videz in urejenost osebe, omenjene spremembe pa negativno vplivajo na posameznikovo produktivnost in delazmožnost.

dejavniki tveganja za pojav duševnih motenj v zvezi z delom

Med pogostimi vzroki za pojav duševnih motenj v zvezi z delom so:

• prekomerna delovna obremenitev,
• delo pod časovnim pritiskom,
• slabi medosebni odnosi,
• neustrezno vodenje in komunikacija,
• pomanjkanje samonadzora nad delovnimi nalogami,
• dela z visoko stopnjo odgovornosti in drugi vzroki.

opredelitev tveganj in zahtev delovnega mesta v oceni tveganja

Področja, ki jih opredelimo v oceni tveganja in ki jim je pri upravljanju duševnega zdravja zaposlenih potrebno nameniti pozornost, so:

• delovni čas in urnik (nepredvidljiv urnik dela, stalna dosegljivost, delo preko polnega delovnega časa, nočno delo…)
• delovni proces (ponavljajoče se oz. monotono delo, variirajoče delovne operacije, veliki časovni pritiski, pospešen ritem in tempo dela
• delovna pričakovanja (stalno zahtevana visoka pozornost/koncentracija, prekinitve dela, motnje pri delu
• grožnje in/ali nasilje po 3. osebi
• način dela (delo ob drugih, dela sam, terensko delo)
• medsebojni odnosi (delo s strankami, komunikacija s podrejenimi, komunikacija z nadrejenimi)
• odgovornost (za ljudi pri delu, za delovne naloge, projekte, za izdelke, za stranke)
• vodenje (podrejenih, projektov)
• zahtevane lastnosti za delo (verbalna sposobnost, numerična sposobnost, pozornost, koncentracija)
• posebne zdravstvene zahteve
• in drugo.

zdravstveni preGLED kandidata ali zaposlenega za delo, na podlagi zahtev s področja duševnega zdravja

Področja, ki smo jih kot pomembna identificirali v oceni tveganja, zdravnik specialist medicine dela preveri na zdravstvenem pregledu za delo. Navedena morajo biti na napotnici za zdravstveni pregled, ki jo pripravi delodajalec.

pregled na medicini dela

S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev se ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

Zdravnik dobi podatke o delavčevem zdravju in stanju na podlagi njegove zdravstvene dokumentacije, vprašalnikov, razgovora (anamneza), kliničnega pregleda (status) ter opravljenih fizioloških, psiholoških in laboratorijskih preiskav.

pregled duševnega zdravja in stanja delavca

Stanja kot so pogosto in prekomerno doživljanje stresa, slabo razpoloženje, (psihična) utrujenost, anksioznost, depresija, manija in drugo, zdravnik medicine dela ugotovi oz. se z njimi seznani ob pregledu.

Nekatera od teh stanj odkrijemo posredno, preko laboratorijskih izvidov (zloraba alkohola, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi) ali dodatnih pregledov, npr. pri usmerjenem pregledu pri psihologu ali psihiatru.

Psihološki pregled in posvet pri psihologu zajema:

• testiranje kognitivnih sposobnosti, ki zajema ugotavljanje splošnih intelektualnih sposobnosti in posebnosti kognitivnega funkcioniranja posameznika, spoznavanje koncentracije in pozornosti, kapacitet kognitivnega funkcioniranja pod časovnimi pritiski in v stresnih situacijah;
• z osebnostnimi vprašalniki in s psihološkim razgovorom spoznamo osebnostno strukturo posameznika, njegove posebnosti osebnostnega, socialnega in čustvenega odzivanja, ugotavljamo odstopanja, odvistnostne vzorce idr.;
• s psihometričnim testiranjem ugotavljamo reakcijske čase in način reagiranja posameznika na multimodalne dražljaje ter ugotavljamo, kako posameznik reagira v stresni pogojih.

psihološki pregled delavca

Psihološki pregled in posvet pri psihologu zajema:

• testiranje kognitivnih sposobnosti, ki zajema ugotavljanje splošnih intelektualnih sposobnosti in posebnosti kognitivnega funkcioniranja posameznika, spoznavanje koncentracije in pozornosti, kapacitet kognitivnega funkcioniranja pod časovnimi pritiski in v stresnih situacijah;
• z osebnostnimi vprašalniki in s psihološkim razgovorom spoznamo osebnostno strukturo posameznika, njegove posebnosti osebnostnega, socialnega in čustvenega odzivanja, ugotavljamo odstopanja, odvistnostne vzorce idr.;
• s psihometričnim testiranjem ugotavljamo reakcijske čase in način reagiranja posameznika na multimodalne dražljaje ter ugotavljamo, kako posameznik reagira v stresni pogojih.

Obvladovanje tveganj in krepitev duševnega zdravja zaposlenih

Podjetja, ki želijo uresničiti zastavljene poslovne strategije in cilje, morajo v svojo strategijo upravljanja z zdravjem zaposlenih vključevati ukrepe in aktivnosti za preverjanje, vzdrževanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih.

analiza zdravja in stanja

Analiza zdravja in stanja je eden temeljnih korakov pri načrtovanju ukrepov. Specialist medicine dela za podjetje pripravi:

• podatke o vzrokih za bolniški stalež s področja duševnih motenj,
• podatke na podlagi zdravstvenih pregledov zaposlenih,
• podatke s presejalnih vprašalnikov s področja duševnega zdravja zaposlenih,
• analize drugih usmerjenih vprašalnikov in druge podatke.

ukrepi za vzdrževanje in krepitev duševnega zdravja v delovni organizaciji

Področja, ki jim je pri upravljanju duševnega zdravja zaposlenih potrebno nameniti največ pozornosti, so:

• obremenitve pri delu: delovne naloge naj bodo skladne z zmožnostmi delavca, roki naj bodo izvedljivi, delo naj bo možno kakovostno opraviti znotraj delovnega časa;
• socialno okolje: omogočimo socialne stike, sodelovanje med sodelavci, razvijajmo veščine dobre komunikacije;
• vodenje: posvetimo veliko pozornosti dobremu vodenju;
• vsebina dela: omogočimo občutek smiselnosti;
• nadzor nad delom: omogočimo soodločanje;
• delovna vloga: jasno opredelimo delovne vloge in odgovornost;
• delovni čas: naj bo jasen, po možnosti naj dopušča fleksibilnost
• ustrezni zdravstveni pregledi zaposlenih,
• programi vračanja na delo po daljšem bolniškem staležu,
• prilagoditev delovnega mesta in delovnih nalog pri zmanjšani delazmožnosti.

ozaveščanje zaposlenih in krepitev kompetenc

Zelo pomembno je redno ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih s področja prepoznavanja in obvladovanja psihičnih obremenitev ter povečevanje kompetenc na področjih:

• prepoznavanja in obvladovanja stresa,
• tehnik sproščanja,
• komunikacije in medosebnih odnosov,
• čustvene inteligence in reševanja konfliktov,
• organizacije časa,
• vodenja in drugih področij.

zgodnje prepoznavanje in obravnava težav pri zaposlenih

Ključno za ohranjanje zdravja in delazmožnosti zaposlenih je zgodnje prepoznavanje psihičnih obremenitev med zaposlenimi ter hitro in ustrezno ukrepanje.

Pri hitri in učinkoviti delovni rehabilitaciji zaposlenih po odsotnosti zaradi stresa in drugih duševnih motenj nam bo v veliko pomoč pooblaščeni izvajalec medicine dela, ki pri svojem delu sodeluje s posebej usposobljenimi psihologi in psihiatri.