vajanadan.si » Baza znanja HRM odprto » Obvladovanje stresa in učinkovita skrb za duševno zdravje v delovni organizaciji

Duševno zdravje zaposlenih

Avtor: Davor Denkovski, dr. med., spec. MDPŠ

V zadnjih letih v slovenskih podjetjih opažamo porast duševnih motenj med zaposlenimi. Duševne in vedenjske motnje predstavljajo tretji najpogostejši razlog za bolniško odsotnost med zaposlenimi v Sloveniji.

Duševne težave so med zaposlenimi v slovenskih podjetjih zelo pogoste in pomembno vplivajo na produktivnost, kakovost opravljenega dela in uspešnost podjetja. Najpogostejša bolezenska stanja znotraj skupine duševnih motenj so reakcija na stres, tesnoba in depresija.

Stres -> tesnoba -> depresija

Dolgotrajna izpostavljenost stresu je znan dejavnik tveganja za pojav ali poslabšanje bolezni srca in ožilja, od visokega krvnega tlaka in motenj srčnega ritma, do srčnega infarkta in možganske kapi.

Stres je odgovor organizma na zunanje ali notranje dejavnike, ki zmotijo človekovo ravnovesje. Več o stresu in njegovih vplivih na zdravje posameznika v bazi znanja.

Depresija sodi med najbolj pogoste duševne motnje, ki prizadenejo zaposlene. O njej govorimo:

  • ko je posameznikovo razpoloženje več kot dva tedna vsak dan zelo negativno;
  • če se v tem času opazno zmanjšata njegovo zadovoljstvo in zanimanje za skoraj vse dejavnosti, ki so ga sicer zadovoljevale;
  • če je prisotna povečana utrudljivost in pomanjkanje energije.
Meditacija

Tesnoba
je neprijetno čustvo, ki ga običajno spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne odzivu na stres. Pojavlja se lahko nenadno ali postopoma, lahko je komaj zaznavna ali pa se kaže v obliki paničnih napadov.

simptomi in znaki pri zaposlenih

Nekateri simptomi, ki jih lahko opazimo pri zaposlenemu so ravnodušnost, zamujanje rokov, prelaganje obveznosti, razdražljivost, pojavljanje napak pri delu, raztresenost, odsotnost, umikanje, odlašanje z delom, neodločnost in nemotiviranost. Spremeni se lahko tudi videz in urejenost osebe, omenjene spremembe pa negativno vplivajo na posameznikovo produktivnost in delazmožnost.

Kako pri sodelavcu prepoznamo težave z duševnim zdravjem, preverite v bazi znanja HRM, na tej povezavi.
V času pojava, poteka ali ponovitve duševnih težavi lahko pričakujemo, da bo zaposleni potreboval krajši bolniški stalež, morda tudi začasne razbremenitve in omejitve pri delu, vendar v večini primerov z ustrezno intervencijo ne pričakujemo trajne izgube delazmožnosti.

dejavniki tveganja za pojav duševnih motenj v zvezi z delom

Med pogostimi vzroki za pojav duševnih motenj v zvezi z delom so:

  • prekomerna delovna obremenitev,
  • delo pod časovnim pritiskom,
  • slabi medosebni odnosi,
  • neustrezno vodenje in komunikacija,
  • pomanjkanje samonadzora nad delovnimi nalogami,
  • dela z visoko stopnjo odgovornosti in drugi vzroki.

opredelitev tveganj in zahtev delovnega mesta v oceni tveganja

Področja, ki jih opredelimo v oceni tveganja in ki jim je pri upravljanju duševnega zdravja zaposlenih potrebno nameniti pozornost, so:

  • delovni čas in urnik (nepredvidljiv urnik dela, stalna dosegljivost, delo preko polnega delovnega časa, nočno delo…)
  • delovni proces (ponavljajoče se oz. monotono delo, variirajoče delovne operacije, veliki časovni pritiski, pospešen ritem in tempo dela
  • delovna pričakovanja (stalno zahtevana visoka pozornost/koncentracija, prekinitve dela, motnje pri delu
  • grožnje in/ali nasilje po 3. osebi
  • način dela (delo ob drugih, dela sam, terensko delo)
  • medsebojni odnosi (delo s strankami, komunikacija s podrejenimi, komunikacija z nadrejenimi)
  • odgovornost (za ljudi pri delu, za delovne naloge, projekte, za izdelke, za stranke)
  • vodenje (podrejenih, projektov)
  • zahtevane lastnosti za delo (verbalna sposobnost, numerična sposobnost, pozornost, koncentracija)
  • posebne zdravstvene zahteve
  • in drugo.
Naštete zahteve in obremenitve v izjavi o varnosti z oceno tveganja opredeli specialist medicine dela (lahko skupaj s psihologom s področja medicine dela).

zdravstveni preGLED kandidata ali zaposlenega za delo, na podlagi zahtev s področja duševnega zdravja

Področja, ki smo jih kot pomembna identificirali v oceni tveganja, zdravnik specialist medicine dela preveri na zdravstvenem pregledu za delo. Navedena morajo biti na napotnici za zdravstveni pregled, ki jo pripravi delodajalec.

Kako ustrezno izpolniti napotnico za pregled delavca na medicini dela, preberite tukaj.

pregled na medicini dela

S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev se ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

Zdravnik dobi podatke o delavčevem zdravju in stanju na podlagi njegove zdravstvene dokumentacije, vprašalnikov, razgovora (anamneza), kliničnega pregleda (status) ter opravljenih fizioloških, psiholoških in laboratorijskih preiskav.

Skladno z dogovorom se na medicini dela izvajajo tudi presejalni testi za izgorevanje, odkrivanje prekomernega stresa, meritev indeksa delazmožnosti in druge preiskave, ki pokažejo duševno zdravje in stanje zaposlenega, oddelka ali delovne organizacije.

pregled duševnega zdravja in stanja delavca

Stanja kot so pogosto in prekomerno doživljanje stresa, slabo razpoloženje, (psihična) utrujenost, anksioznost, depresija, manija in drugo, zdravnik medicine dela ugotovi oz. se z njimi seznani ob pregledu.

Nekatera od teh stanj odkrijemo posredno, preko laboratorijskih izvidov (zloraba alkohola, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi) ali dodatnih pregledov, npr. pri usmerjenem pregledu pri psihologu ali psihiatru.

Zaposlenemu se na podlagi rezultatov psihološkega pregleda podajo priporočila za povrnitev, vzdrževanje in krepitev duševnega zdravja in psihične kondicije.

Psihološki pregled in posvet pri psihologu zajema:

  • testiranje kognitivnih sposobnosti, ki zajema ugotavljanje splošnih intelektualnih sposobnosti in posebnosti kognitivnega funkcioniranja posameznika, spoznavanje koncentracije in pozornosti, kapacitet kognitivnega funkcioniranja pod časovnimi pritiski in v stresnih situacijah;
  • z osebnostnimi vprašalniki in s psihološkim razgovorom spoznamo osebnostno strukturo posameznika, njegove posebnosti osebnostnega, socialnega in čustvenega odzivanja, ugotavljamo odstopanja, odvistnostne vzorce idr.;
  • s psihometričnim testiranjem ugotavljamo reakcijske čase in način reagiranja posameznika na multimodalne dražljaje ter ugotavljamo, kako posameznik reagira v stresni pogojih.
Psihološki pregled v okviru pregleda na medicini dela se priporoča pri zaposlovanju na delovna mesta kjer prihaja do povišanih psihičnih zahtev in obremenitev, kjer lahko pričakujemo vpliv delovnega okolja na duševno zdravje zaposlenega in obratno, kjer ima lahko (slabo) duševno zdravje zaposlenega bistvene (negativne) posledice na delo in okolje.
Psihološki pregled je obvezen za poklicne voznike (tudi viličariste), v večini primerov nočnega dela, pri delih z odgovornostjo za varnost in zdravje drugih oseb, pri delih z večjim tveganjem za težke nezgode in drugo.

psihološki pregled delavca

Psihološki pregled in posvet pri psihologu zajema:

  • testiranje kognitivnih sposobnosti, ki zajema ugotavljanje splošnih intelektualnih sposobnosti in posebnosti kognitivnega funkcioniranja posameznika, spoznavanje koncentracije in pozornosti, kapacitet kognitivnega funkcioniranja pod časovnimi pritiski in v stresnih situacijah;
  • z osebnostnimi vprašalniki in s psihološkim razgovorom spoznamo osebnostno strukturo posameznika, njegove posebnosti osebnostnega, socialnega in čustvenega odzivanja, ugotavljamo odstopanja, odvistnostne vzorce idr.;
  • s psihometričnim testiranjem ugotavljamo reakcijske čase in način reagiranja posameznika na multimodalne dražljaje ter ugotavljamo, kako posameznik reagira v stresni pogojih.
Psihološki pregled v okviru pregleda na medicini dela se priporoča pri zaposlovanju na delovna mesta kjer prihaja do povišanih psihičnih zahtev in obremenitev, kjer lahko pričakujemo vpliv delovnega okolja na duševno zdravje zaposlenega in obratno, kjer ima lahko (slabo) duševno zdravje zaposlenega bistvene (negativne) posledice na delo in okolje.
Psihološki pregled je obvezen za poklicne voznike (tudi viličariste), v večini primerov nočnega dela, pri delih z odgovornostjo za varnost in zdravje drugih oseb, pri delih z večjim tveganjem za težke nezgode in drugo.

Obvladovanje tveganj in krepitev duševnega zdravja zaposlenih

Podjetja, ki želijo uresničiti zastavljene poslovne strategije in cilje, morajo v svojo strategijo upravljanja z zdravjem zaposlenih vključevati ukrepe in aktivnosti za preverjanje, vzdrževanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih.

Pomemben del načrtovanja ustreznih ukrepov je analiza zdravja in stanja zaposlenih, z izbranimi poudarki.

analiza zdravja in stanja

Analiza zdravja in stanja je eden temeljnih korakov pri načrtovanju ukrepov. Specialist medicine dela za podjetje pripravi:

  • podatke o vzrokih za bolniški stalež s področja duševnih motenj,
  • podatke na podlagi zdravstvenih pregledov zaposlenih,
  • podatke s presejalnih vprašalnikov s področja duševnega zdravja zaposlenih,
  • analize drugih usmerjenih vprašalnikov in druge podatke.
Podatki so anonimizirani in ne omogočajo prepoznavanja posameznikov ali njihovih bolezni. Analizo vzrokov bolniškega staleža za vaše podjetje lahko naročite tukaj.

ukrepi za vzdrževanje in krepitev duševnega zdravja v delovni organizaciji

Področja, ki jim je pri upravljanju duševnega zdravja zaposlenih potrebno nameniti največ pozornosti, so:

  • obremenitve pri delu: delovne naloge naj bodo skladne z zmožnostmi delavca, roki naj bodo izvedljivi, delo naj bo možno kakovostno opraviti znotraj delovnega časa;
  • socialno okolje: omogočimo socialne stike, sodelovanje med sodelavci, razvijajmo veščine dobre komunikacije;
  • vodenje: posvetimo veliko pozornosti dobremu vodenju;
  • vsebina dela: omogočimo občutek smiselnosti;
  • nadzor nad delom: omogočimo soodločanje;
  • delovna vloga: jasno opredelimo delovne vloge in odgovornost;
  • delovni čas: naj bo jasen, po možnosti naj dopušča fleksibilnost
  • ustrezni zdravstveni pregledi zaposlenih,
  • programi vračanja na delo po daljšem bolniškem staležu,
  • prilagoditev delovnega mesta in delovnih nalog pri zmanjšani delazmožnosti.
Duševno zdravje zaposlenih izboljšamo z ustvarjanjem zdravega psihosocialnega delovnega okolja, dobro komunikacijo z vsakim zaposlenim, hitrim ukrepanjem ob zaznanih težavah in drugimi ukrepi.

ozaveščanje zaposlenih in krepitev kompetenc

Zelo pomembno je redno ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih s področja prepoznavanja in obvladovanja psihičnih obremenitev ter povečevanje kompetenc na področjih:

  • prepoznavanja in obvladovanja stresa,
  • tehnik sproščanja,
  • komunikacije in medosebnih odnosov,
  • čustvene inteligence in reševanja konfliktov,
  • organizacije časa,
  • vodenja in drugih področij.

zgodnje prepoznavanje in obravnava težav pri zaposlenih

Ključno za ohranjanje zdravja in delazmožnosti zaposlenih je zgodnje prepoznavanje psihičnih obremenitev med zaposlenimi ter hitro in ustrezno ukrepanje.

Pri hitri in učinkoviti delovni rehabilitaciji zaposlenih po odsotnosti zaradi stresa in drugih duševnih motenj nam bo v veliko pomoč pooblaščeni izvajalec medicine dela, ki pri svojem delu sodeluje s posebej usposobljenimi psihologi in psihiatri.

Več vsebin s področja duševnega zdravja v delovni organizaciji na voljo v Bazi znanja HRM. V primeru vprašanj glede učinkovitega vzdrževanja in krepitve duševnega zdravja v vaši delovni organizaciji so vam na voljo naši strokovnjaki.