Sedenje v vozilu je le do neke mere podobno sedenju na stolu. Ker stopala med vožnjo premikamo po pedalih, jih ne moremo uporabljati kot aktivne telesne stabilizatorje. Zaradi tega, dolgotrajnih statičnih ter splošnih vibracij, je hrbtenica lahko bolj obremenjena kot pri navadnem sedenju na stolu.

poskrbimo za kondicijo za sedenje

Tako kot pri dolgotrajnem sedenju na delovnem mestu, je telesna aktivnost z usmerjenimi vajami priporočeno zdravilo tudi v primeru dolgotrajne vožnje.

V nadaljevanju so predstavljene izbrane vaje, ki jih priporočajo naši kineziologi, fizioterapevti in zdravniki specialisti medicine dela, prometa in športa.

Pri dolgotrajni vožnji telo vztraja v statičnem sedečem položaju, kar obremenjuje mišično-vezivne strukture. Na cesti je pogosto prisoten tudi stres, ki dodatno prispeva k zakrčenosti mišic.

Raztezanje mišic vratu, hrbta in ramen

Vzdrževanje osredotočenosti na promet ter položaj rok obremeni mišice naštetega področja.

Raztezanje prsnih mišic

Vzdrževanje osredotočenosti na promet ter položaj rok obremeni mišice naštetega področja.

Raztezanje upogibalk zapestja in prstov

Zakaj? Zaradi konstantnega oklepanja volana ter prestavne ročice so pri vožnji aktivne upogibalke prstov in zapestja (mišice na spodnji strani podlahti). Dolgoročno lahko to vodi v skrajšanje prej omenjenih mišic, kar lahko pelje v bolečino ali poškodbo okoliških sklepov (zapestje, komolec, sklepi na dlani, rama). Med bolj pogoste poškodbe tega predela sodi golferski komolec (bolečina na notranji strani komolca).

Vzdrževanje dobre mobilnosti prsne hrbtenice

Zakaj? Pri pretežno sedečem delu vključno pri vožnji so pogostokrat prsne mišice v skrajšanem položaju. Skrajšanje prsnih mišic vodi v omejeno gibljivost ramenskega sklepa, pogosto pa te mišice niso samo slabo gibljive temveč so tudi šibke. To lahko hitro vodi v potencialne težave ramenskega sklepa in nepravilnega delovanja lopatic, prsnega dela hrbtenice…

Raztezanje upogibalk kolka

Zakaj? Mišice upogibalke kolka so zaradi položaja sedenja (kolke upognemo) v konstantno skrajšanem položaju. To lahko vpliva na sam položaj medenice in na potencialne bolečine v križu. Kot prsne mišice so pogosto skrajšane ter šibke.

Vozniki morajo zaradi dela več ur presedeti, med samo vožnjo pa je njihovo telo podvrženo silam pospeševanja, zaviranja, nihanja in vibracijam.

Krepitev ramenskega, prsnih mišic in rok

Zakaj? Zaradi pretežno sedečega načina življenja in zadrževanja slabe telesne drže postajajo mišice ramenskega obroča čedalje bolj negibljive in šibke. To lahko hitro vodi v težave ramenskega obroča ter sosednjih sklepov.

Ker je ramenski sklep najbolj gibljiv pomeni, da je tudi najmanj stabilen, kar je še dodaten razlog za ohranjanje ustrezne jakosti mišic, ki bodo sklepu zagotavljale potrebno stabilnost.

Krepitev stabilizatorjev trupa

Zakaj? Pri veliki količini sedenja se nad ledveni del hrbtenice (križ) ustvarja veliko kompresije, ki lahko dolgoročno vodijo v bolečine ali poškodbe hrbtenice kot je npr. herniacija.

Pri vožnji se doda še element vseh sil in vibracij, ki jih telo prejme. To pomeni, da je hrbtenica še bolj na udaru.

Močne in gibljive mišice, ki stabilizirajo hrbtenice so zato ključne pri pomenu ohranjanja zdravja hrbtenice saj lahko pomagajo pri blaženju teh sil (kot vzmet na kolesu) in z ustrezno stabilizacijo tudi deloma omejimo mikro premike hrbtenice. Prav te mikro premiki so lahko eni izmed krivcev, da nas hrbtenica boli.

Krepitev mišic nog

Zakaj? Zadnje stegenske in pa tudi zadnjične mišice lahko zaradi pretiranega sedenja postanejo manj odzivne. Pomembno je, da jih z redno vadbo ohranjamo aktivne in močne, ob enem lahko s takimi vajami tudi nasprotujemo negativnim učinkom sedenja.