Razumevanje stresa | vajanadan.si

razumevanje in obvladovanje stresa

Psihične preobremenitve so pomemben vzrok slabega zdravja sodobnega delavca. V e-modulu boste spoznali, kaj sta stres in izgorevanje, kako stres prepoznati, kakšen je njegov vpliv na naše telo in zdravje ter kako ga obvladovati.

Človek se je s stresnimi situacijami vedno srečeval, vendar prirojeni telesni odziv na stresno situacijo v sodobnem svetu ni vedno najbolj učinkovit.

KAJ JE STRES?

Stres je odgovor organizma na zunanje ali notranje dejavnike, ki zmotijo človekovo ravnovesje.

Preden nadaljujete, preverite svoje znanje.

54

Beseda stres izhaja iz latinskega izraza »stringere«, kar pomeni »zvezati trdno«. Kadar posameznik začuti, da se ne more spoprijeti z zahtevami okolja, začne doživljati negativni stres.

POZITIVNI IN NEGATIVNI STRES

Stres sam po sebi ni škodljiv. Glede na njegov učinek tako ločimo pozitivni (evstres) in negativni stres (distres).

Pozitivni stres nas spodbuja k aktivnosti in delu in nam predstavlja izziv, ki ga želimo sprejeti. Šele ko stresa ne moremo več obvladovati, nastopi negativni stres ali distres.

Distres nastopi, ko se ne moremo več spoprijeti s količino stresa. Napetost se kopiči, v izzivih se ne zabavamo več, ne pride do oddiha in regeneracije.

BORITI SE ALI BEŽATI

Naravni odgovor organizma na stresno situacijo je tako imenovana reakcija “boj ali beg“.

Predstavljajte si, da ste na sprehodu v gozdu in pred seboj zagledate medveda, ki teče proti vam!

Takoj doživite akutno stresno reakcijo: v kri se sprostijo stresni hormoni (adrenalin, kortizol in glukagon), aktivira se simpatični živčni sistem. Posledica je takojšnja visoka zbranost, hitro bitje srca, ki črpa kri po telesu, globoko dihanje, ki prinaša kisik, kri polna glukoze in mišice pripravljene za akcijo. Pripravljeni ste na boj ali beg.

V daljni preteklosti, ko smo bili bodisi plenilec bodisi plen, nam je omenjeni refleks dobro služil. Danes so takšne situacije redke, vendar naše telo še vedno enako reagira tudi na sodobne stresorje.

Dolgotrajno delovanje stresnih hormonov telo izčrpava, saj ga ves čas drži v izrednem stanju.

PREPOZNAJMO STRES

Oseba, ki se znajde v stresni situaciji, doživi trenutno zoožanje pozornosti, razmišljanje postane togo, pojavita se lahko zaskrbljenost ali strah. Oseba, izpostavljena dolgotrajnemu stresu, je manj odločna in sprejema nepremišljene odločitve.

Preden nadaljujete, prosimo, da preverite svoje znanje.

9

Ko se znajdemo v stresni situaciji, poplavi hormonov in aktivaciji živčevja, sledi čustvena, miselna, vedenjska in telesna reakcija.

SPREMEMBE V VEDENJU

Posamezniki, ki so pod stresom, se pogosto zatekajo k neučinkovitim mehanizmom spoprijemanja s stresom, kot so prenajedanje ter pretirano uživanje ali škodljiva raba psihoaktivnih snovi (nikotin, kofein, alkohol, droge ter zdravila).

Zaradi povišane stopnje stresa in škodljive rabe psihoaktivnih snovi se lahko poslabša kvaliteta spanja.

Zaradi stresa smo bolj razdražljivi in vzkipljivi, kar privede do težav v medosebnih odnosih. Pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu se lahko pojavita otopelost in apatija, kasneje tudi depresija.

vpliv stresa na zdravje

Preden nadaljujete, prosimo, odgovorite na spodnje vprašanje.

3

Če obdobju stresa ne sledi obdobje regeneracije, pride do izčrpavanja telesa ter kronične obremenitve organov in organskih sistemov.

TELESNI ODGOVOR NA PSIHIČNE DRAŽLJAJE

Ob izpostavljenosti stresorjem se v kri sprostijo stresni hormoni, aktivira se avtonomno živčevje – telo se znajde v izrednem stanju. Omenjeni mehanizmi povzročijo hitro bitje srca in povišanje krvnega tlaka, kar poveča obremenitev srca.

V kri se hitro izloči veliko krvnega sladkorja in maščob, poveča se koncentracija škodljivih prostih radikalov.

Težava pri stresu je, če tako telesno stanje traja predolgo ali se ponavlja prepogosto brez ustreznega obdobja regeneracije.

Dolgotrajna izpostavljenost stresu je znan dejavnik tveganja za pojav ali poslabšanje bolezni srca in ožilja, od visokega krvnega tlaka in motenj srčnega ritma, do srčnega infarkta in možganske kapi.

ZDRAVSTVENE TEŽAVE POVEZANE S STRESOM

Pri močnem ali dolgotrajnem doživljanju stresa se poveča izločanje želodčne kisline, hkrati pa se zmanjša prekrvavitev prebavil, kar povzroči različne težave s strani prebavnega sistema.

Najprej se pojavijo težave z želodcem ter dvanajstnikom, kjer prihaja do poškodbe sluznice prebavil in s tem povezanih bolečin. Pojavijo se tudi težave s črevesjem ali pa pride do poslabšanja obstoječih bolezni.

Zaradi delovanja hormonov ter vpliva na kri in ožilje pride do motenj v delovanju endokrinih žlez (bolezni ščitnice, sladkorna bolezen), motenj v delovanju ledvic in jeter, bolezni imunskega sistema (avtoimune bolezni) ter motenj v delovanju reproduktivnega sistema.

Posamezniki z nekaterimi avtoimunimi kožnimi boleznimi, kot je na primer luskavica, povedo, da so poslabšanja bolezni povezana z obdobji povišane stopnje stresa. Podobna poslabšanja bolezni vidimo pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo.

Izgorelost

Do izgorelosti lahko pride pri dolgotrajni izpostavljenosti močnemu stresu.

Preden nadaljujete, preverite svoje znanje.

3

Izgorelost je proces, ki se kaže s čustveno izčrpanostjo, zmanjšanim interesom za delo in druga pomembna področja v življenju, sčasoma slabšo učinkovitostjo pri delu ter razvojem različnih zdravstvenih težav.

Pogosteje se pojavlja pri posameznikih, ki jim veliko pomenijo dosežki in uspehi, zato skozi visoko delovno storilnost in pohvalo okolja iščejo samopotrditev in dvig samopodobe.

O OPOZORILNIH ZNAKIh

prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., specialistka psihiatrije

Preverite tudi: kako pri osebi prepoznamo težave z duševnim zdravjem in kako se o težavah pogovarjamo.

tesnoba

Tesnoba (anksioznost) je neprijetno čustvo, ki ga običajno spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne odzivu na stres. Pojavlja se lahko nenadno ali postopoma, lahko je komaj zaznavna ali pa se kaže v obliki paničnih napadov.

Na področju duševnih motenj sodi tesnoba med tri najpogostejše razloge za bolniško odsotnost slovenskih delavcev.

DEPRESIJA

Depresija sodi med najpogostejše duševne motnje v Sloveniji. O njej govorimo:

ko je posameznikovo razpoloženje več kot dva tedna vsak dan zelo negativno;
če se v tem času opazno zmanjšata njegovo zadovoljstvo in zanimanje za skoraj vse dejavnosti, ki so ga sicer zadovoljevale;
če je prisotna povečana utrudljivost in pomanjkanje energije.

Frau Schaut Traurig über Die Schulter Und Hört Die Kollegen Läßtern

Pri depresiji je moteno delovanje nekaterih kemičnih prenašalcev – nevrotransmiterjev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami.

Če imate v zvezi z razpoloženjem in duševnim zdravjem dodatna vprašanja ali se želite o tem posvetovati, so vam na voljo naši strokovnjaki, psihologi in psihiatri.

Zaključek

Stres je refleksni odgovor organizma na zunanje ali notranje dejavnike, ki zmotijo človekovo ravnovesje.

Izpostavljenost stresu sproži tako imenovano ”boj ali beg” reakcijo, pri kateri se aktivira živčni sistem, v kri se izločijo stresni hormoni, poviša se raven krvnega sladkorja.

Kadar posameznik začuti, da se ne more spoprijeti z zahtevami okolja, začne doživljati negativni stres. Težave nastanejo, kadar stres traja predolgo, organizem pa nima na voljo dovolj časa za regeneracijo.

Dolgotrajna izpostavljenost prekomernemu stresu povzroči različne telesne in duševne zdravstvene težave.

Svetujemo, da izobraževanje nadaljujete z moduli s področja obvladovanja kratkotrajnega in dolgotrajnega stresa.

Preizkus znanja – stres in duševno zdravje

3